Oglasil se je bivši šef Cie: "Posnemanje avtokratov ni zmagovalna formula"

William Burns, eden najbolj izkušenih ameriških diplomatov, je bil veleposlanik ZDA v Rusiji in Jordaniji ter namestnik državnega sekretarja v času predsednika Baracka Obame. Leta 2021 ga je predsednik Joe Biden imenoval na čelo Cie, s čimer je postal prvi karierni diplomat na tem položaju. V dolgoletni karieri je neposredno sodeloval z voditelji, kot so Moamer Gadafi, Vladimir Putin in Nicolas Maduro.

V odmevnem pogovoru za Financial Times je opisoval tudi svoje osebne stike s Putinom, med drugim telefonski pogovor leta 2021, v katerem je ruskega predsednika opozoril, da so ZDA prišle na sled ruskim načrtom za obsežno invazijo v Ukrajini.

"Pričakovali smo, da bodo Rusi veliko bolj učinkoviti "

Ameriške obveščevalne službe so ruski napad sicer pravilno predvidele, a Burns priznava, da je Zahod podcenil slabosti ruske vojske. Po njegovih besedah so ruski vojaški načrti trpeli zaradi pretirane samozavesti in zaprtosti Putinovega najožjega kroga, ki je bil edini seznanjen z načrti invazije.

"Pričakovali smo, da bodo precej bolj učinkoviti," pravi Burns in dodaja, da bi vsaka zahodna vojska najprej onesposobila zračno obrambo in poveljniške strukture države. "Rusi tega niso storili. Deloma zato, ker so bili tako samozavestni. Niso ocenili, da je to sploh potrebno."

Med invazijo je bila Cia edina ameriška vladna agencija, ki je ves čas Ukrajini tudi na terenu zagotavljala podporo. Burns dodaja, da je nezadovoljstvo zaradi vojne, ki je Rusijo drago stala tako v človeških žrtvah kot gospodarsko, Cii omogočilo tudi novačenje večjega števila nezadovoljnih Rusov.

ZDA niso več edini veliki igralec

Burns je v intervjuju opozoril tudi na širši geopolitični kontekst. Po njegovih besedah živimo v času, ko ZDA niso več edini veliki igralec na svetovnem prizorišču. "Trdil bi, da imamo še vedno boljše karte kot katerakoli naša tekmica, ampak vprašanje je, kako jih odigramo," je dejal.

Ena najpomembnejših ameriških prednosti je po njegovem mnenju obsežna mreža zaveznikov in partnerjev po svetu, ki ZDA ločuje od razmeroma osamljenih velesil, kot sta Kitajska in Rusija – kljub temu da partnerstvo med njima postaja vse tesnejše. Prav do te mreže zaveznikov in partnerjev pa je po Burnsovi oceni odnos administracije Donalda Trumpa pogosto zanemarjajoč.

V svojem drugem mandatu je Donald Trump začel voditi ostrejšo zunanjo politiko, jeseni pa je ameriška vojska z nameščanjem sil v Karibskem morju okrepila pritisk tudi na venezuelskega voditelja Nicolasa Madura.

Po Burnsovih besedah bi Venezuelcem sicer koristilo drugačno vodstvo, vendar opozarja, da ameriške izkušnje z menjavami režimov niso spodbudne.

Burns je izvedbo operacije, v kateri so ameriške sile zajele Madura, označil za "odlično", hkrati pa je opozoril na njene širše posledice. Po njegovem mnenju so ZDA s tem prevzele tudi odgovornost za tvegan in negotov razplet tako v Venezueli kot v širši regiji.

Takšne odločitve in akcije po Burnsovem mnenju spodbujajo prevlado moči v mednarodnih odnosih, to pa koristi predvsem tekmecem v Moskvi in Pekingu ter hkrati slabi položaj ameriških zaveznikov.

"Posnemanje avtokratov ni zmagovalna formula"

Po vrnitvi v Belo hišo je Donald Trump začel agresivno krčiti zvezno upravo, saj je bil prepričan, da je njegov prvi mandat spodkopavala "globoka država".

Službo naj bi do konca lanskega leta zapustilo ali izgubilo približno 300.000 državnih uslužbencev. Burns pravi, da so reforme sicer potrebne, a da to ni resna prenova sistema, pač pa ukrep, ki seje strah in spodkopava zaupanje. "Posnemanje avtokratov ni zmagovalna formula," je dejal.

V zadnjih tednih leta 2025 so ZDA skupaj z Ukrajino in evropskimi partnerji okrepile diplomatska prizadevanja za končanje vojne, a Burns dvomi, da je Vladimir Putin trenutno pripravljen popustiti. Meni, da je ruski predsednik prepričan, da je čas na njegovi strani, način, kako se bo vojna končala, pa bo imel širše posledice za mednarodni red.

Kako se bo vojna v Ukrajini končala, pozorno spremlja tudi Kitajska, ki je po Burnsovi oceni pričakovala hitro rusko zmago, kar je vplivalo tudi njeno intenzivnejše pogledovanje proti Tajvanu.

Dialog tudi z najtežjimi nasprotniki je vedno nujen, pravi Burns, a ključno vprašanje zmeraj, kaj po sklenjenih dogovorih sledi.

Kot direktor Cie je bil Burns vključen tudi v prizadevanja administracije predsednika Joeja Bidna za prekinitev vojne v Gazi in izpustitev talcev, ki jih je zadrževal Hamas. To obdobje opisuje kot najzahtevnejši del svojega mandata. Po njegovih besedah je bil oktobrski dogovor mogoč tudi zato, ker so bili Hamas, Iran in Hezbolah močno oslabljeni.

Kljub turbulentnim časom za ZDA in svet pa Burns ostaja prepričan, da so ZDA dolgoročno sposobne lastne napake tudi popraviti. "Mislim, da to zmoremo," je dejal ob koncu odmevnega intervjuja za britanski Financial Times.